Najboljši ponudnik novih tehnologij je podjetje Lavrih

Na 7. konferenci Nove tehnologije v kmetijstvu so razglasili zmagovalce letošnjega hi-tech natečaja, s katerim pri portalu Agrobiznis spremljajo tehnološko posodabljanje kmetijstva in živilske industrije.

Najboljši ponudnik novih tehnologij je podjetje Lavrih

Rok Gartnar, ki prihaja z družinske kmetije Pr’Lavrih s hribov nad Gorenjo vasjo v Poljanski dolini, je svoj posel našel v razvoju profesionalne mehanizacije za gorske kmetije. »Naša kmetija je hribovska, imamo slabše pogoje za kmetovanje, zato moramo bolj inovativno razmišljati in na čim manj prostora pridelati čim več,« pravi. Za domače potrebe je najprej razvil tračni obračalnik, za tem še pobiralni zgrabljalnik alpflow, ki se dobro obnese na strmini. Stroje za gorske kmetije razvija in proizvaja v svojem podjetju Lavrih.

Stroje izvažajo po Evropi, prej sta glavna trga bila Slovenije in Avstrija, trenutno pa imajo več razvojnih projektov za naročnike iz Švice. Ponujajo tudi gorske cisterne, tračne obračalnike, pobiralne zgrabljalnike. Načrtujejo razvoj tudi robotske in električne gorske kosilnice. Radi bi prodrli tudi v Novo Zelandijo, da bi z njihovimi naročili zapolnili mrtvo sezono, ko upadejo naročila iz Evrope. Razmišljajo tudi o proizvodnji kmetijskih strojev za ravninske kmetije, da bi ohranjali proizvodnjo ves čas v pogonu. Svojim kupcem so v pomoč tudi prek mobilne aplikacije. Lokacijo za večje proizvodne prostore že imajo, zrasla bo na zapuščeni kmetiji, ki so jo kupili.

Več o tem si lahko preberete tukaj.

Čestitamo!

Vir: Agrobiznis

Tradicionalni slovenski zajtrk

18. novembra 2022 bomo praznovali dan slovenske hrane in izvedli že dvanajsti Tradicionalni slovenski zajtrk. 

Tudi letošnji Tradicionalni slovenski zajtrk naj za otroke postane poseben praznik Osrednja tema, ki jo bomo tokrat posebej izpostavili, je mleko in mlečni izdelki. K temu spodbujamo tudi z letošnjim sloganom »Zajtrk z mlekom – super dan!«

Osnovne šole, vrtce in zavode za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami smo že pred poletnimi počitnicami spodbudili naj se nanj pripravljajo z raznimi dogodki, samo doživetje zajtrka pa nadgrajujejo z izobraževanji o pomenu lokalne hrane in zdravega načina prehranjevanja. Na ta dan postrežejo tradicionalna živila zajtrka, kot so med, maslo, mleko, kruh, jabolka ali drugo sveže in suho sadje lokalnega oziroma slovenskega porekla. Sam projekt pa spodbuja, da po lokalnih živilih posežemo tekom celega leta in jih kupujemo tudi na najbližji kmetiji ali zadrugi (vir: MKGP). 

Ponudnike svežega senenega mleka najdete tukaj.

Naj vam povemo zgodbo

Nekoč je za 7 gorami in 7 vodami živela mlečna kraljica po imenu Ajda.

Leeepa kot Ajdovska deklica! Fantom se je oko ob njej kar hitro orosilo.

Živela je visoko v hribih in od vsega najbolj oboževala kmečki seneni sir. A sreča ni trajalo dolgo, saj … o, joj! … ji je nekega dne zmanjkalo sira. Kako hudo!

Ni bilo treba trikrat reči in že so v kraljestvu poklicali na pomoč tri najmočnejše, najpametnejše in najzabavnejše junake po imenu Bergant, Bobnar in Kršinar.

Le poglejte, kako so junaki rešili Ajdino zagato TUKAJ.

27. akcija S kmetije za Vas

Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) je v sodelovanju s tednikom Kmečki glas in spletnim portalom Agrobiznis, ki deluje v okviru časnika Finance, danes razglasila rezultate akcije S kmetije za Vas, v kateri je letos sodelovalo devet kmetij.

Kmetija Gašparič iz Podgorcev pri Ormožu je bila najboljša v kategoriji pridelava/predelava, v kategoriji turizem/storitve pa je bila najboljša turistična kmetija Tomše iz Globočic pri Krški vasi.

Letos je v akaciji sodelovala tudi senena kmetija Odems: Gregor Ovsenik, Predoslje 41, 4000 Kranj

Gregor Ovsenik, ki je kmetijo Odems prevzel leta 2005 in je kmetoval ob zahtevni službi direktorja KŽK, je svojo pravo poslovno odločitev uresničil v letu 2012. Pustil je službo, se kmečko zavaroval in pričel s prirejo senenega mleka. Kmetuje na 13 ha veliki nižinski kmetiji, ki ima v lasti tudi 2,5 ha gozda. Prioriteta je pridelava sena za krave na trajnih travnikih, na njivah pa prideluje krušno pšenico, česen, pozni krompir, piro za moko in koruzo za zrnje za krave. Redi 30 glav goveje živine in od tega ima 15 krav molznic ter 300 kokoši nesnic. Hlev je prilagojen na prosto rejo pitancev.

Gregor pove, da je seneno mleko prineslo rentabilnost kmetije. »To so bile nove tržne niše, ki so se dobro prijele, vendar brez dopolnilne dejavnosti na kmetiji ne bi zmogli ustreznega dohodka za polno zaposlitev,« je dejal Gregor. Vse, kar doma pridela in predela, kupcem ponudi v na kmetiji v lično urejeni prodajalni. Poleg lastnih pridelkov in izdelkov imajo obiskovalci možnost nakupa tudi pridelkov in izdelkov z drugih kmetij, s katerimi zgledno sodeluje. V prihodnosti namerava nadaljevati in širiti ponudbo izdelkov iz senenega mleka. Je tudi ustanovitelj Zavoda Seneno mleko. Svoje veselje do kmetovanja izrazi tudi s tem, da je družinica skupaj doma. Je oče štirih otrok in v prihodnosti si želi, da bi zmogli ustvariti delovno mesto tudi za ženo, ki je trenutno na koriščenju pravice do plačila prispevkov za socialno varnost od minimalne plače v primeru štirih ali več otrok. Njihovo identiteto ponazarja naslednji zapis: »Želimo ostati majhna ‘butična’ kmetija in ustvarjati kakovostne mlečne izdelke za ljudi, ki cenite zdravo domačo hrano iz lokalne pridelave. Za vas z veseljem ustvarjamo to zgodbo!«

Več o samem prispevku najdete tukaj.

VIDEO predstavitev kmetije. 

5 hudih sirov iz malih slovenskih mlekarn, ki jih morate spoznati

Naši sirarji ustvarjajo res zanimive izdelke. Ste vedeli, da na slovenskih domačijah izdelujejo tudi mocarelo in bur(j)ato?

Veste morda, kaj je to škripavec? Vam povemo še, katera slovenska sira sta se z zadnjega svetovnega ocenjevanja vrnila s srebrno medaljo? Pobrskali smo po tržnicah, se ustavljali na dvoriščih sirarjev in v manjših delikatesah ter se v uredništvo vrnili z nadvse imenitnim naborom sirnih specialitet, ki lahko dopolnijo vsak poletni piknik ali, če hočete, poznopopoldansko druženje ob kozarcu izbranega vina.

Kukenberger: prosenik

Pred dvema letoma je dolenjski sirar Toni Kukenberger začel izdelovati ekološki zorjeni sir, imenovan prosenik, ki je na zadnjem svetovnem ocenjevanju sirov osvojil srebrno medaljo. »Posebnost tega sira je že naša osnovna surovina – izdelan je iz senenega ekološkega mleka, druga posebnost pa je njegova starost, saj je vedno starejši kot eno leto,« pravi Toni Kukenberger in doda, da je prosenik eden tistih sirov, ki jih lahko izbereš zase ali pa spremeniš v darilo in pokloniš nekomu, ki mu domači okusi veliko pomenijo.

»To ni sir za k malici, to je sir za uživanje ob kakšni preprosti prilogi – domači marmeladi, sladkem vinu, mogoče oreščkih … ali kar samostojno. Ima sladkast okus in zelo svežo, izrazito aromo, brez grenkih ali pekočih priokusov, v ustih pa se zelo lepo stopi,« ga opiše sogovornik in podčrta, da to ni sir, ki bi ga dodajali k različnim jedem, saj bi tvegali, da bodo druge arome povozile sirni okus.

Vir: Odprtakuhinja.delo.si

Življenje kmeta v iluziji in resničnosti

Kolumna mladega kmeta: Življenje kmeta v iluziji in resničnosti

Kako pravično obravnavati kmete in kmetijstvo, če vemo, da je letni bruto prihodek povprečne slovenske kmetije približno 18-krat manjši od povprečnega bruto prihodka slovenskega podjetja?

Večkrat se med kmeti razvije razprava v smeri: »Dela itak ne smeš računati, potem se nič ne splača«, »Manj ko imaš, boljše je«, »Kmetija mora biti diverzificirana, enkrat je ena dejavnost boljša, drugič druga, povprečje pa je nekje v redu«, »On lahko preživi, ker je velik« (ko beseda nanese na kmeta, ki obdeluje 20 hektarjev zemlje ali več), »Njemu je lahko, ker je dobil nepovratna sredstva«. Taki pogovori me žalostijo zaradi nevoščljivosti in tudi s strokovnega vidika. Kažejo, da sploh ne vemo, o čem govorimo. Zelo rad si razmere plastično predstavljam, zato bom navedel nekaj številk za lažjo predstavo.

Primerjava kmetije z mikro podjetjem
Že na začetku se pokaže težava pri razumevanju majhnosti. Ozrimo se prek našega travnika, v podjetniške vode, ker kmetijstvo, če hočemo ali pa ne, je gospodarska dejavnost in nič drugega, ima pa svoje posebnosti, kot vsaka panoga. Mikro podjetja so po definiciji podjetja, ki imajo do 10 zaposlenih, manj kot 700 tisoč evrov prodaje in manj kot 350 tisoč evrov aktive. Poglejmo, kam se uvrščajo slovenske kmetije. Povprečna slovenska kmetija ima sedem hektarjev kmetijskih površin. Koliko prihodka lahko dosežemo na hektar? S travinjem nekje tisoč evrov, s poljedelstvom okroglih dva tisoč evrov, s trajnimi nasadi do 25 tisoč evrov.

A ker pri nas prevladujejo mešane živinorejske kmetije, jih vzemimo za vzorec. Če sedem hektarjev pomnožimo s povprečnim prihodkom za polovico njiv in polovico travnikov, dobimo skupaj 10.500 evrov bruto prihodka. Ta številka velja ob letinah brez naravnih nesreč, kar je že samo po sebi utopično. Dodajmo 10.500 evrov bruto prihodka na leto od pridelkov še pavšalno plačilo približno 300 evrov na hektar iz programa za razvoj podeželja, oboje skupaj znaša 12.600 evrov bruto prihodka na leto.

Od daleč sploh ni videti slabo. Sedem hektarjev kar hitro obdelamo in to je kar lepa plača.

Iluzija je, da ima povprečen kmet 12.600 evrov bruto plače
Iluzija je, da ima povprečen slovenski kmet 12.600 evrov letne plače, še vsaj en ali dva družinska člana pa hodita v službo. Tako kmete vidijo kupci. Da jim država pokrije lep del socialnih prispevkov, da so sami svoj gospodar, delajo, ko se jim zazdi, živijo v naravi, pozimi imajo časa na pretek, njihovo življenje je kot v pravljici.

Je to res? Ni! Ta prihodek ni plača, to je bruto prihodek. Iz podatkov AJPES sem na hitro izračunal, da je povprečen bruto prihodek vseh podjetij na zaposlenega v Sloveniji v letu 2021 znašal nekaj več kot 230 tisoč evrov. To je podatek, ki je primerljiv z bruto prihodkom povprečne slovenske kmetije. Torej je letni bruto prihodek povprečnih slovenskih kmetij približno 18-krat manjši od povprečnega bruto prihodka slovenskih podjetij. In iz tega zneska naj bi si kmet pokril vse stroške, fiksne in variabilne, pa še svojo plačo. Ta »matematika« se ne izide; iz desetih jabolk ne moreš iztisniti sto litrov soka. In v tej perspektivi je kmet, ki ima letno 200 tisoč evrov prometa, ogromen. Pa še vedno pristane med mikro podjetji.

Povprečen kmet ustvari izgubo
V resnici pa povprečen slovenski kmet s svojim delom vsako leto pridela krepko finančno izgubo. Sredstev za investicije nima, vse, kar želi na kmetiji posodobiti, mora financirati z drugimi viri. To največkrat pomeni iz plače v svoji redni službi, ki je nekje drugje. Denar, ki ga je v tisti službi zaslužil, vlaga v kmetijo, da pokriva njeno izgubo. Se vam to zdi logično? Meni ne. Kmet prideluje hrano, dela in »upa na boljše čase«.

Če se kdo ob branju tega sprašuje, ali se mi je malo skisalo, naj sam izbrska številke in se postavi v kožo kmeta. Na stara leta kmetu pripada minimalna pokojnina, zdravje ima velika večina krepko načeto že v sredini delovne dobe, bolniške si ne moreš privoščiti, dopust imaš, če imaš v družini dovolj članov, ki pokrijejo tvoje delo med odsotnostjo. Sicer lahko skočiš za kak dan v toplice ali pa na morje, saj te zjutraj in zvečer čaka živina.

Vprašanja za odločevalce
Za konec navajam nekaj vprašanj, ki bi jih morali imeti vsi odločevalci v kmetijstvu vsak dan pred očmi:

Ali je pošteno od kmetov pričakovati, da bodo delali tako? Ali je pošteno, da ti ljudje živijo za to, da ima preostala populacija kaj jesti in da so naši kotički rodovitne zemlje obdelani?
Ali je smiselno zagovarjati obstoj majhnih kmetij, ki ne morejo pod nobenim pogojem ustvarjati dodane vrednosti? Družinske kmetije so lahko tudi take, ki obdelujejo sto ali tudi 150 hektarjev, pa je še vedno družinska. In če sta na kmetiji delovno aktivni dve generaciji, se vsaj lahko izmenjajo za dopust. Kmetije, kjer so omejitveni dejavniki res veliki in imajo težke razmere za kmetovanje, seveda ne morejo biti tako velike in tudi ne bodo. Kar nekaj pa je območij v Sloveniji, kjer bi se lahko kmetije povečale in to je nujen proces. Preostala Evropa je ta proces začela takoj po drugi svetovni vojni, mi pa smo bili zaradi komunističnega izuma zemljiškega maksimuma prisiljeni preživeti razdrobljeni in majhni. Kdor ima možnost, da na majhni kmetiji ustvari vsaj eno plačo, ko plača vse stroške, naj ima majhno kmetijo, če želi. Ne moremo pa vse povprek poudarjati tega, da potrebujemo majhne kmetije. Potrebujemo take in potrebujemo večje. Ne smemo pa ostati tu, kjer smo. To je nevzdržno.
Ali smo naredili dovolj za izobraževanje ljudi o kakovostni lokalni hrani? Čisto na kratko – toliko kriminala se dogaja pri pridelavi cenene hrane, da se mi zdi nakup cenenega živila nesprejemljiv. Ker vem, da je nekdo, najverjetneje tisti, ki ga je pridelal, plačal razliko, da je ta izdelek toliko cenejši od drugih. Se kmetijsko ministrstvo sploh zaveda, kako krvavo potrebujemo informiranje o kakovosti hrane? Jesti bi morali manj in kakovostno lokalno hrano, posledici pa bi bili mnogo manj obremenjen zdravstveni proračun in bolj kakovostna starost za vso populacijo. Prenajedanje s ceneno, večinoma iz ostankov pridelano oziroma predelano hrano nas vodi v slabši in slabši položaj. Poleg tega pa je taka hrana pridelana v suženjstvu ljudi, živali, okolja ali pa kar vseh teh.
Hrana bo ob tako hudih vremenskih ujmah in razmerah na svetovnih trgih postala veliko večji porabnik družinskega proračuna. Veliko bolj pomembno je, kaj pojemo, kot to, kakšen avto vozimo. Stori država dovolj, da bi ljudi izobrazila na tem področju?
Je cena hrane na policah res poštena? So vsi v verigi pošteno plačani? Kdo si odreže največji kos pogače? Za tako velik kos res več naredi in tvega? So nepoštene prakse redno in sistematično preganjane?
Odgovorov na ta vprašanja ne bom pisal. So pa zelo lahko dostopni. Ne vlada ne Evropska unija ne bosta pomagali, če bomo izgubili slovensko kmetijstvo. Hrana je strateška dobrina, kar bomo zelo verjetno spoznali že čez nekaj mesecev. Upam, da to spoznanje ne bo udarilo preveč trdo, saj je vsaka hitra sprememba najbolj boleča. Mogoče pa potrebujemo točno to, da se bomo sploh kaj naučili. Mislim, da bi bilo bolj pametno iz cone udobja stopiti že prej.

*Toni Kukenberger je nekdanji inovativni mladi kmet iz Dolenjske. Njegovo kolumno je prispevala Zveza slovenske podeželske mladine.

Vir: Agrobiznis

Demonstracija in dan odprtih vrat na Turistični kmetiji Apat

Na praznično soboto smo se zbrali na seneni Turistični kmetiji Apat v Gaberkah.

Najprej nas je Pater Apat iz Turistične kmetije pozdravil in predstavil zgodovino kmetije, ter zakaj so se sploh odločili za seneno prirejo. Na njihovi kmetiji oddajajo mleko v Mlekarno Celeio. Začeli so tudi s pridelavo senenega mesa, saj večino mesa porabijo za svojo turistično dejavnost. Peter je tudi trenutni direktor Zavoda seneno meso in mleko,  predstavil je delovanje zavoda. Vabimo vas, da se nam priključite!

Nato smo šli do kozolca, kjer smo si ogledali senik, stropno dvigalo za seno- grajfer. Peter pravi, da je to zlata vrednost, saj jim je v veliko pomoč.  To je pripomoček, ki se ga uporablja čez celo leto in tudi namesto puhalnika za seno. Na tej kmetiji nimajo dozirne mize.  Sledila je predstavitev tudi s strani Biomase, kjer so nam predstavili, kako so uredili sušilni sistem na tej kmetiji. Ogledali smo si tudi sistem za sušenje bal, ter pripomoček za merjenje vlage v suhih balah, ki se imenuje vlagomer, ki je obvezen pripomoček. S termo kamero, ki jo ima na telefonu pregleduje sušenje. Na njihovi kmetiji poteka spravilo sena tako, da pokosijo in naslednji dan že spravijo seno na senik. Sistem za sušenje bal – balo posuši v 24-28 urah, enkrat na 12 ur se obrne bala.

Trenutna mlečnost na njihovi kmetiji je 6500l, kakšne krave dajo tudi 7500 l/leto. Dodajajo tudi močna krmila, saj niso ekološka kmetija.

Z nami so bili tudi predstavniki podjetja Lavrih, kmetijska mehanizacija, ki so predstavili sistem delovanja kosilnice in pobiralni zgrabljalnik.

Na koncu smo poizkusili tudi senene dobrote. Mlečna kraljica Aleksandra je predstavila sire, ki jih prideluje Mlekarna Celeia. Poizkusili smo tudi domače dobrote Turistične kmetije Apat.

Okusno in tradicionalno – to je naše!

Izbrana kakovost tudi za drobnico

Po večletnih prizadevanjih Zveze društev rejcev drobnice Slovenije in KGZS je sedaj tudi za meso in mesne izdelke drobnice možno pridobiti certifikat Izbrana kakovost (https://www.gov.si/novice/2022-06-07-v-shemo-izbrana-kakovost-vstopil-tudi-sektor-drobnice/).

 

 

 

Rejci drobnice bodo za pridobitev certifikata IK meso drobnice morali podpisati pristopno izjavo. Certificiranje bo skupinsko, možno pa bo tudi individualno certificiranje.

Pogoji, ki jih bodo morali izpolnjevati rejci za vključitev v shemo izbrane kakovosti, so:

  • živali morajo biti rojene in rejene v Sloveniji (izjema so plemenske živali in mlade živali do starosti 1 meseca),
  • dokupljene živali iz certificirane reje so označene in v času premika tudi rejene pod pogoji IK,
  • dokupljene živali iz necertificirane reje so označene in brez oznake IK,
  • vodenje evidenc o številu kupljenih/dokupljenih in vzrejenih ter prodanih živali pri rejcu in hranjenje evidence 5 let (vhod – izhod),
  • živali morajo biti najmanj 150 dni na paši,
  • če je paša krajša od 150 dni, je zagotovljen dostop do stalnega izpusta,
  • primerna obtežba pašne površine,
  • krma ne vsebuje krmil, ki so na negativni listi,
  • rejci na KMG vodijo evidence pridelane in dokupljene krme,
  • vsako dobavo krme (tudi pri nakupu z druge kmetije) mora rejec dokumentirati (dobavnica, račun) in arhivirati za dobo 5 let,
  • dokumentacija za nakup/dokup krme na drugi kmetiji mora vsebovati podatke o dobavitelju krme, količini in vrsti krme, datum dokupa in KMG-MID izvora,
  • pri nakupu/uporabi krme iz registriranih mešalnic morajo rejci voditi evidenco o dobavah in deklaracijah krme,
  • arhiv dobavnic iz registriranih mešalnic krme se hrani na sedežu rejca 5 let,
  • živali morajo biti v hlevu z globokim nastiljem,
  • čas transporta ni daljši od 6 ur,
  • rejec živali zagotavlja ustrezne preventivne ukrepe za preprečevanje bolezni pri živali(h),
  • uporaba zdravil s karenčno dobo je dovoljena izključno v kurativne namene,
  • pri zdravljenju živali, ki so rejene za Izbrano kakovost, mora veterinar pri rabi zdravil s karenčno dobo v kurativne namene upoštevati smernice preudarne rabe zdravil s karenčno dobo, kot so to npr. antibiotiki,
  • pristojni veterinar vsa predpisana zdravila potrdi s podpisom v dokumentu, ki mora biti shranjen v arhivu rejca na KMG,
  • potek zdravljenja živali mora biti natančno opisan v spremljajoči dokumentaciji (dnevnik veterinarskih opravil), shranjeni na KMG,
  • v primeru zdravljenja živali z zdravili, za katere se zahteva zakonsko določena karenčna doba, se le-ta podaljša za 20 odstotkov,
  • v času celotne karenčne dobe prodaja živali ni dovoljena,
  • minimalna masa toplega klavnega trupa brez glave je najmanj 10 kg. Pogoj ne velja za rejo sesnih jagnjet in kozličkov. Meso jagnjet in kozličkov se opredeli tako kot v Pravilniku o kakovosti mesa klavne živine in divjadi. To pomeni, da je meso sesnih jagnjet meso jagnjet, starih manj kot 12 mesecev, in tehtajo manj kot 13 kg, meso jagnjet pa mase 13 kg in več in mlajših od 12 mesecev. Kozličje meso je meso zaklanih kozličkov, starih od tri tedne do šest mesecev, trup mora biti težak vsaj 4 kg. Če trup ne dosega 10 kg, se ga lahko uporabi za IK izdelke,
  • vsaka žival, ki je bila vzrejena pod pogoji za Izbrano kakovost, mora biti v prodajni dokumentaciji (Izjava o načinu vzreje živali/Priloga 1) označena z: »USTREZA KRITERIJEM ZA IZBRANO KAKOVOST«,
  • rejci vodijo evidence o številu vzrejenih in prodanih živali, ki so bile vzrejene pod pogoji za Izbrano kakovost.

Rejce torej pozivamo, da pristopijo k pogojem predpisanega kmetovanja in se nato odločijo za skupinsko certificiranje sheme IK meso drobnice. Zveza društev rejcev drobnice Slovenije bo kot nosilka certifikata zastopala vključene rejce pri skupinskem certificiranju. Vključenost v shemo IK bo rejcem lahko prinesla tudi več ugodnosti znotraj posameznih intervencij v okviru SKP 2023–2027. Prav tako bo za prodajo v določene klavnice pridobitev certifikata obvezna, bo pa določeno prehodno obdobje.

Pristopna izjava

Pristopna izjava za pridobitev certifikata je dostopna na spletnem portalu Drobnica (www.drobnica.si/) in na spletni strani KGZS. Rejci, ki nimajo dostopa do spleta, se za natisnjen obrazec lahko obrnejo na Marjano Cvirn (041 680 551, drobnica@km-z.si).

Izpolnjene pristopne izjave skenirane posredujte na e-naslov: drobnica@km-z.si ali po pošti na naslov: Marjana Cvirn, Vegova 14, 1241 Kamnik.

Za vse informacije ali nejasnosti se lahko obrnete na Romana Savška (040 663 563).

Demonstracija na seneno kmetiji Zupančič

Minulo soboto smo pri članu Zavoda seneno meso in mleko, Ivanu Zupančiču po domače Pr’ Tičari v Lokah pri Taboru, organizirali demonstracijo na seneni kmetiji.

Najprej nas je gospodar kmetije pozdravil in predstavil njihovo kmetijo. Njihova kmetija je majhna, a se trudijo s pridelavo senenega mleka. Mleko oddajajo v Mlekarno Celeia. Na kmetiji imajo 10 GVŽ in pridelajo približno 22000 l/leto mleka.

Nato je dr. Janez Benedičič, eden od ustanoviteljev Zavoda seneno meso in mleko predstavil Zavod in delovanje le tega. Sledila je predstavitev sušenja sena na kmetiji Zupančič, ker je ravno pred leti dr. Benedičič postavil ta sistem na tej kmetiji. Na kmetiji poteka sušenje oz. shranjevanje sena v rifuzli, imajo dva boksa za shranjevanje sena na seniku, ki merita  vsak po 40m2. Imajo sušenje na sončno streho, zbirni kanal je narejen na sredini slemena. Sončna streha privarčuje veliko energije- 90 KW toplote da taka streha v sončnem vremenu.

Po končani predstavitvi sušenja sena nas je g. Zupančič popeljal še na ogled senika, kjer je pokazal delovanje stropnega dvigala za seno – grajferja.

Sledila je predstavitev in degustacija senenega sira Mlekarne Celeia. Predstavili so različne okuse sira: navadni, čebulni, s tartufi. Obiskovalcem so bili všeč različni okusi sira, dobili smo dobre odzive.

Okusno in tradicionalno – to je naše!

 

 

 

Seneni nagrajenci na Dobrotah slovenskih kmetij 2022

Tudi letos so nekateri člani Zavoda seneno meso in mleko dali na ocenjevanje svoje izdelke in dobili zlata priznanja. Kar potrjuje, da smo na pravi poti.

  • OVČARSKA KMETIJA URBAN, MOJMIR DIMEC, Gabrijele 35,  8296 Krmelj

ovčji seneni sir – zlato

ovčji seneni jogurt – zlato

 

  • KMETIJA ODEMS, PREDOSLJE 41, 4000 KRANJ

skuta – zlato

kisla smetana – zlato

liptaver – zlato

sadni jogurt – zlato

navadni jogurt – zlato

 

Okusno in tradicionalno – to je naše!