Kategorija: Uncategorized

Na zadnjo soboto v marcu smo se ustanovitelji Zavoda seneno meso in mleko, člani in tudi ostali ljubitelji senenega odpravili na obisk regije Pongau na Solnograškem. Izvedeli smo marsikaj zanimivega in si izmenjali izkušnje kmetovanja na ta način.  Z nami so bili tudi predstavniki podjetja Lavrih, d.o.o in Biomasa, d.o.o., ki so člani Zavoda seneno meso in mleko.

Obiskali smo tri senene kmetije, kjer so nam predstavniki kmetij predstavili same kmetije ter njihove objekte, kako poteka delo na kmetiji.  Iz predstavitev smo spoznali  tudi, da vsi lastniki kmetij poleg dela in vodenje kmetije hodijo še v službo. Mleko oddajajo v mlekarno Salzburg (SalzburgMilch).

Na kmetiji Bleiwanghof je 6 let trajalo, da so se znotraj družine odločili v katero zgodbo bodo šli. Odločili so se le, da gredo v seneno zgodbo, za kar jim ni žal. Na kmetiji imajo 10 ha lastnih površin, ostalo je najetih. Malo jim povzroča težava to, da so razdrobljene površine in tudi živali morajo čez železniško progo premeščati vsak dan. Živali so na prostem od aprila do oktobra. Košnja poteka v dopoldanskem času, seno obrnejo samo enkrat in v 24 urah pripeljejo domov še malo vlažno. Poleg senenega mleka se ukvarjajo tudi s kokošmi, kateri produkt so jajca in jih na dan pridelajo okrog 500, oddajajo jih nekaj okoliškemu hotelu, ostalo vse prodajo na domu, kjer imajo postavljen avtomat za mleko in jajca. Gostitelj nam je povedal, da opaža povečano povpraševanje za seneno mleko na Solnograškem.

Nato smo se odpeljali do naslednje kmetije Steger, ki velja predvsem za vzorčno kmetijo pri pripravi krme. So bili prvi, ki so se na njihovem območju odločili, za seneno pridelavo krme. Kmetija ima 19 ha, 6 ha travnikov in 13 ha gozda, imajo pa tudi še 5 ha v zakupu. Za seneno linijo so se odločili, ko so zgradili nov hlev. Na njihovi kmetiji imajo lisasto pasmo, in vzredijo do 30 živali na leto. Na njihovi kmetiji se živali pasejo od maja do septembra. Lastnik kmetije nam je povedal, da košnja trave ne poteka pred 12 uro dopoldne, ko pokosi gredo 2x na travnik in ob 16. uri obrnejo krmo. Naslednji dan ob 11. uri na rahlo obrnejo, ob 13. uri spravijo skupaj in vozi na sušilno napravo. Pazi, da je pri spravilu vsa krma enako suha. Kosijo 3-4 na leto. Beljakovin je od 15-18 %. Dosejujejo travnike na tri leta. Pokazali so nam tudi kompostni hlev, ki so ga zasnovali sami, ker jih na njihovi svetovalni službi niso znali svetovati. Udeležujejo se tudi na tekmovanju za najboljše seno in so dosegli drugo mesto v Avstriji, na kar so ponosni in tako je prav.

Na koncu nas je čakal ogled kmetije v Flachau, kjer nas je pričakal Hannes Oberauer. So manjša kmetija, ki ima poleg goveda tudi konje za turistično jahanje. Pridelujejo bio seneno mleko na 11 ha travnikih, imajo pa tudi 5 ha pašnikov in živali vozijo na bližnjo planino. Zanimivost te kmetije je, da krave za mleko so skozi celo leto stacionirane v hlevu. Imajo 4 košnje na leto in gnojijo samo z gnojevko. Krma vsebuje 20 % beljakovin. Krava da na leto 7500-8000 l mleka. V prihodnosti bodo uredili zunanja ležišča za živali. Kmetija ima tudi 4 ha gozda in v bližini žago za lastno uporabo. Na tej kmetiji pa imajo dosojevanje travnikov vsako leto, gnojenje pa poteka konec aprila.

Na koncu dneva nas je prišel pozdraviti predsednik združenja ARGE Heumilch Österreich, g. Karl Neuhofer, ki nam je predstavil delovanje njihovega združenja in nas povabil k skupnemu sodelovanju, saj je mnenja, da smo lahko s skupnim sodelovanjem samo še močnejši.

Veselimo se našega naslednjega druženja z vami in vabljeni, da se nam pridružite in spoznamo marsikaj novega in zanimivega.

Okusno in tradicionalno – to je naše!

Minuli teden smo sodelovali na sejmu Agritech, kjer smo predstavili seneno verigo od košnje do spravila in sušenja sena, ter predelave mleka. Degustirali senene mlečne izdelke senenih kmetij in seneni sir Mlekarne Celeia tudi s pomočjo mlečne kraljice Ajde. Svetovali obiskovalcem pri nakupu opreme za predelavo mleka – podjetje Plevnik, d.o.o., nasvete za sušenje sena je podajal dr. Benedičič iz podjetje P-ino, d.o.o. Na ogled je bil tudi stropno dvigalo za seno Auer.

Na sejmu so tudi sodelovali člani Zavoda seneno,  podjetje Lavrih, d.o.o. s svojo opremo za košnjo in spravilo sena, ter podjetje Biomasa, d.o.o., sušilne naprave za seno.

Na sejmu smo sklenili veliko novih poznanstev in pridobili nove člane v naš Zavod seneno meso in mleko. Verjamemo v našo skupno zgodbo in vas vabimo, da se nam tudi vi priključite.

Okusno in tradicionalno – to je naše!

Okusno in tradicionalno – to je naše!

VABLJENI!

Predstavljamo vam nekaj zanimivih videov na temo SENENO. 

Vabljeni k ogledu zanimivih vsebin za seneno prirejo, ki predstavi košnja, sušenje, spravilo, pridelava in predelava mleka in mesa.

• • • • ekološka kmetija Kukenberger
      • ekološka kmetija Kosec in Zadravec
      • turistična kmetija Apat
      • kmetija Benedičič in podjetje P-ino
      • Zavod seneno meso in mleko

Še več zanimive video vsebine si oglejte na YT kanalu SENENO.

Okusno in tradicionalno – to je naše!

V oddaji Ljudje in zemlja, ki je bila predvajana na RTV SLO, so se ob zaključku EIP projekta Seneno meso in mleko predstavili rezultati projekta, Zavod ter sama senena prireja.

Na začetku prispevka se je predstavila kmetija Bizant po domače Malenšek, ki je ena od ustanoviteljev Zavoda seneno. Njihova kmetija je bila med prvimi rejci senenega mleka. Zakaj so začeli opuščati silažo in kako pridelati kakovostno krmo sta predstavila Andreja in Mirko Bizant.

Žiga Kršina, je predstavil svojo ekološko učno kmetijo, ki jo je opremil tako, da je samooskrba po vzoru tradicionalnih kmetij v preteklosti. Je tudi ustanovitelj Zavoda seneno in v Zavod je vstopil, ker je dobil povabilo od kmetov, ki so uspešni na svojih področjih, jih je tudi že od prej poznal in odločitev za vključitev v Zavod je bila zelo lahka. Vidi skupno zgodbo na dolgi rok, pri kateri je potrebno skupaj sodelovati, povezovati, treba je delati na dolgi rok.

Dr. Janez Benedičič, eden od partnerjev EIP projekta in ustanovitelj Zavoda seneno, je povzel nekaj rezultatov projekta.  Predstavil je partnerje projekta in med njimi je bila  tudi Mlekarna Celeia, ki je razvila seneni sir in zaenkrat so edina mlekarna, ki odkupuje seneno mleko.

Tako prirejeno meso in mleko (seneno) je mogoče prodati po višji ceni, saj so tudi stroški same prireje višji. Zagotavljajo vrhunsko kakovost.

Vabljeni, da se nam priključite v Zavod seneno meso in mleko in skupaj bomo ustvarjali seneno zgodbo.

Celoten prispevek je na voljo TUKAJ.

 

Okusno in tradicionalno – to je naše!

Obveščamo vas, da je Evropska Komisija objavila izvedbene uredbe, s katerimi se je registrirala in omogočila tudi uporaba slovenskih imen – “seneno mleko”, “ovčje seneno mleko” in  “kozje seneno mleko”.

Certifikacijska služba, pri kateri imate certifikat vas bo obvestila glede nadaljnjih postopkov glede spremembe in navodila za prehod na nov način označevanja certificiranih živil.

Več o tem si lahko preberete tudi TUKAJ.

Zgodba o pridelavi in predelavi senenega mesa in mleka, ki sledi načelu od vil do vilic, je prepoznana kot ena boljših povezovalnih zgodb v slovenski agroživilski verigi. Na pridelovalni strani je povezala tako kmetije z ravnine kot kmetije z omejitvenimi naravnimi danostmi.

Zgodbi povezovanja in grajenja skupne prepoznavnosti so se pridružile majhne in velike kmetij. Uspelo nam je ustanoviti tudi Zavod seneno meso in mleko v katerem so pridelovalci in predelovalci združeni z namenom ozaveščanja o prednostih prireje, predelave in potrošnje senenega mesa in mleka. Več o Zavodu seneno, ter pri katerih kontrolnih organizacijah pridobiti certifikat SENENO, si lahko preberete na spletni strani www.seneno.info.

Senena pridelavo, kjer se živali poleti pasejo, pozimi pa hranijo le s senom in žiti, je v resnici tradicionalen in do živali prijaznejši način vzreje na slovenskih kmetijah, ki ima pozitivne učinke tako na področju varovanja narave kot tudi zdravja.

Dosedanji ukrepi Skupne kmetijske politike, ki so bili namenjeni varovanju okolja, so namenili del sredstev kmetijam, ki so se odločile za opustitev silaže. Vendar so bila ta sredstva po našem mnenju odločno prenizka. V novem strateškem načrtu pa so, po naših zahtevah in utemeljitvah, končno prisluhnili tudi vse večjemu deležu senenih kmetov.

Ker si vsi skupaj v novem skupnem strateškem načrtu želimo povečanje kmetijskih površin s seneno pridelavo smo predlagali tudi višje plačilo na hektar za ukrep seneno. Menimo namreč, da je potrebno plačilo, ki je bilo na voljo v prejšnjem obdobju Skupne kmetijske politike, (50eur/ha) vsaj potrojiti, če želimo doseči povečanje in določen napredek na področju senene prireje. Eden od pogojev za pridobitev teh sredstev je tudi zadostitev zahtevam certifikata SENENO.

Zaenkrat so pogajanja o višini plačila obetavna in vsi skupaj si želimo, da bi še naprej pisali uspešno seneno zgodbo v Sloveniji.

Ustanovitelji Zavoda seneno meso in mleko

Uporabnost rezultatov EIP projekta Seneno za rejce na OMD območjih.

S koncem leta 2021 se je zaključilo delo na EIP projektu Seneno meso in mleko. V sklopu triletnega projekta, ki smo ga vodili na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije. Partnerji projekta so si zadali številne naloge, jih uspešno rešili in vzpostaviti sistem pridelave, predelave in promocije senenega mesa ter mleka na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (OMD območjih). Z vzpostavitvijo tehnologije celotne proizvodne verige in uporabo sodobnih prodajnih pristopov za zagotovitev dostojne cene senenih kmetijskih pridelkov in izdelkov je bil dosežen namen projekta.

O rezultatih projekta smo pisali v glasilu Zelena dežela na strani 7  in prispevek na radiu Ognjišče.

V okviru EIP projekta Seneno meso in mleko smo izdelali tudi slikanico za otroke.

Poglejte si zanimivo zgodbo, kjer najdete, zgodbo kako poteka delo na kmetiji, katere živali bivajo na kmetiji in še marsikaj zanimivega.

Prijeten ogled vam želimo.

SLIKANICA za otroke

Pripravili smo Model oskrbe javnih zavodov, ki vam je lahko v pomoč, kako pristopiti do javnih zavodov in si ustvariti novo tržno pot. Model smo pripravili v okviru EIP projekta seneno meso in mleko.

Hrana je osnova za naše fizično preživetje. Vse več ljudi se zaveda, da za telo ni koristna vsaka hrana. Pomembno je, da iz nje dobimo hranila, ki jih naše telo potrebuje in telesu ne škodi. V domačem gospodinjstvu imamo nadzor nad kakovostjo živil, ki jih vključujemo v svoj jedilnik. Težje pa vplivamo na izbiro živil, ki se vključujejo v prehrano otrok v šolah, menzah v podjetjih ter drugih vzgojno-varstvenih ustanovah, kot so na primer domovi za ostarele. Sredstva so omejena in uvožena hrana je cenejša, količine navadno niso omejene, o kakovosti izdelkov pa ni govora. Kljub temu, da se mora po zakonodaji vključevati v prehrano javnih ustanov določen delež lokalne hrane, bi se jo bilo smiselno vključevati več.

Model oskrbe javnih zavodov, si oglejte TUKAJ.